Izum zgodnjih motociklov se je večinoma zgodil v Evropi, osnovna postavitev glavnih komponent, kot so okvir motocikla, motor, menjalnik in rezervoar za gorivo, pa je bila vzpostavljena v začetku 20. stoletja.
V več kot 100-letni zgodovini razvoja motociklov so se vrste in lastnosti okvirjev nenehno spreminjale. Okvir hrbtenice je zgodnja oblika, v bistvu ojačana različica okvirja kolesa. Glavni nosilec iz jeklenih cevi poteka od sprednjega volanskega droga do zadnjega nosilca amortizerja, pri čemer so motor in druge komponente nameščene pod glavnim nosilcem. Okvir zibelke je različica hrbteničnega okvirja, ki hrbtnemu okvirju doda podporno platformo motorja. V primerjavi s preprostejšim hrbteniškim okvirjem ponuja okvir zibelke večjo moč in togost. Ko je zmogljivost motocikla postajala vse močnejša, so se za izboljšanje zmogljivosti pojavili diamantni okvirji z izboljšano bočno trdnostjo in okvirji iz jeklenih cevi, izdelani iz jeklenih cevi, varjenih v trikotno strukturo, ki ponujajo prednosti v togosti in teži. Dvojni -okvir je trenutno glavna oblika za športna in zmogljiva vozila, ki nadomešča pletene jeklene cevi z dvema iztisnjenima ploščama visoke trdnosti, kar ima za posledico vrhunsko zmogljivost in ceno.
Elektronska tehnologija je motocikle 21.-stoletja naredila bolj sofisticirana in zapletena. Metoda končnih elementov, numerična metoda izračuna, razvita za prilagoditev uporabi računalnikov, se uporablja za trdnostno in modalno analizo okvirjev motociklov od začetka 21. stoletja.
